Odškodnine:

Odškodninska obveznost je obveznost tistega, ki je škodo povzročil (povzročitelj škode), da jo tistemu, ki jo je povzročil (oškodovanec) tudi povrne, in sicer v vrednosti, v kakršni je oškodovancu nastala.

Delimo:

  • POSLOVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST – oškodovanec in povzročitelj škode sta v pogodbenem razmerju in škoda nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti.
  • NEPOSLOVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST – oškodovanec in povzročitelj škode nista v nobenem pravnem razmerju, škoda pa nastane zaradi nedopustnega ravnanja povzročitelja škode.

Nujni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjeni so:

  • ŠKODA – je prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno priznane interese drugega. Poznamo premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Pri premoženjski škodi gre lahko za zmanjšanje premoženja ali izgubljeni dobiček, pri nepremoženjski škodi pa za telesne bolečine, duševne bolečine, strah, okrnitev ugleda pravne osebe in podobno.
  • PROTIPRAVNOST – škoda mora nastati zaradi protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
  • VZROČNA ZVEZA – med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo mora obstajati neposredna vzročna zveza.
  • KRIVDNO RAVNANJE – povzročitelja škode mora ravnati naklepno oziroma malomarno, izjemoma je priznana tudi objektivna odgovornost,

potrebno pa je vedeti, da:

  • je odškodnino za povzročeno škodo potrebno zahtevati v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za povzročitelja škode,
  • je v vsakem primeru odškodnino potrebno zahtevati v 5 letih, odkar je škoda nastala,
  • je odškodnino za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, potrebno zahtevati v času, ki je določen za zastaranje te obveznosti in
  • je izjemoma odškodnino za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, mogoče zahtevati v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca.

POGOSTI PRIMERI:

 
 
 
 

Smrt bližnjega povzroča hude duševne bolečine. Zakonec, otroci in starši so kot bližnji družinski člani absolutno upravičeni do pravične denarne odškodnine, če je njihov bližnji umrl v prometni nesreči, nesreči pri delu ali v nesreči, ki se je zgodila na javni ali zasebni površini. V primeru trajnejše življenjske skupnosti lahko pravična denarna odškodnina pripada tudi bratom in sestram. Do odškodnine so bližnji sorodniki upravičeni tudi v primeru težke invalidnosti, ki je nastala zaradi nesreče. Pri pravični denarni odškodnini za smrt ali težko invalidnost bližnjega ne moremo govoriti o povrnitvi v prejšnje stanje, odškodnina pa daje bližnjim vsaj malo zadoščenja za pretrpljene duševne bolečine.

 
 
 

Udeležba v prometni nesreči ima lahko številne negativne posledice. Vozniki osebnih vozil, motoristi, sopotniki, kolesarji ali pešci se po nesreči pogosto soočajo z različnimi oblikami telesnih poškodb, ki jih spremljajo duševne bolečine in strah. Nesreča lahko poleg nepremoženjske škode povzroči tudi izpad dohodka ali izgubo dobička. Ob predložitvi zdravstvene dokumentacije je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine. Do odškodnine je upravičen tudi, če je povzročitelj neznan, ni imel vozniškega dovoljenja ali registriranega motornega vozila ter tudi v primeru njegove mladoletnosti. Namen odškodnine je vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred škodnim dogodkom. Pri nastanku nematerialne škode ne moremo govoriti o povrnitvi v prejšnje stanje; denarna odškodnina daje oškodovancu minimalno zadoščenje in mu je pomoč za nadaljnje življenje.

 
 
 

Poškodbe pri delu žal spremljajo vsak delovni proces. Do poškodb lahko pride med opravljanjem dela, na poti na delo ali z dela, na službenem potovanju. Delodajalec je krivdno odgovoren, če ni uveljavil varnostnih ukrepov ali ni dovolj dobro poskrbel za ustrezno varnost pri delu. Če se je nesreča zgodila pri upravljanju nevarne stvari, kot so nevarni stroji, orodja in kemikalije, ali pri opravljanju dejavnosti, pri kateri je ogroženost večja, na primer pri delu na višini, v gradbeni in kemični dejavnosti, delodajalec odgovarja objektivno, torej ne glede na krivdo. Delavec je upravičen do pravične denarne odškodnine, če je bil o škodnem dogodku narejen zapisnik oziroma je delodajalec prijavil nesrečo pri delu z obrazcem ER8, če je bil narejen policijski zapisnik ali zapisnik inšpektorja za varstvo pri delu. Višina pravične denarne odškodnine je odvisna od teže poškodbe. Oškodovanec lahko utrpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki sta neodvisni druga od druge.

 
 
 

Nesreče na javnih ali zasebnih površinah se največkrat zgodijo, ker uporabniki zaupajo v njihovo urejenost. Obiskovalec javne prireditve zaupa, da je organizator dobro poskrbel za varnost obiskovalcev. Pešec zaupa, da pristojna služba redno vzdržuje pločnike in ceste. Kopalci na javnem kopališču zaupajo, da so robovi bazenov primerno zaščiteni in da zaposleni dobro skrbijo za osuševanje drsečih tal in ustrezne opozorilne oznake. Smučarji zaupajo, da je smučišče varno in da so na nevarnih delih postavljene primerne opozorilne table. Nesreča se lahko zgodi tudi na obisku pri prijatelju, ker ta ni poskrbel za varnost svojih gostov, ali pa ob obisku restavracije, trgovine ali nočnega kluba. Ob predložitvi zdravstvene dokumentacije, izjav prič ali fotografij je oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine zaradi škodnega dogodka.